četrtek, 14. junij 2012
sreda, 13. junij 2012
CMS
Content Management System (CMS, slovensko sistem za upravljanje vsebin) je sistem, ki omogoča urejanje in vzdrževanje vsebine spletnih strani brez znanja označevalnega jezika HTML. Urednik spletne strani tako lahko samostojno spreminja besedila, slike in druge elemente spletne strani brez pomoči podjetja ali osebe, ki je stran izdelalo.
ARHITEKTURA CMS
Sestavljen je iz podatkovne baze, programske kode strani, vse to se nahaja na spletnem strežniku, pregledujemo pa s pomočjo browserjev.
PRIMERI CMS:
SHEMA CMS-ja:
VIRI:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Sistem_za_upravljanje_vsebin
ARHITEKTURA CMS
Sestavljen je iz podatkovne baze, programske kode strani, vse to se nahaja na spletnem strežniku, pregledujemo pa s pomočjo browserjev.
PRIMERI CMS:
- Wordpress
- Wikipedija
- Spletna učilnica Moodle
- Drupal
- Joomla
SHEMA CMS-ja:
VIRI:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Sistem_za_upravljanje_vsebin
HTML
Besedilo, ki ga vidimo zapisanega takole:
To je link na spletno stran Fakultete za informacijske študije.
To je ukaz za novo vrstico.
prelom vrstice.
zgleda v HTML jeziku takole:
<html>
<body>
<h1>VAJA 1</h1>
<p>To je odstavek.</p>
<a href="http://www.fis.unm.si/si/">To je link na spletno stran Fakultete za informacijske študije.</a><br>To je ukaz za novo vrstico.</br>
<h1>VAJA 2</h1>
<p>Atributi so dodatne informacije o HTML elementih. To so povezave na <a href="http://www.w3schools.com/html/html_attributes.asp">spletne strani</a>. </p>
<h1>VAJA 3</h1>
<p>Naslovi so zelo pomembni. Označeni so od h1 do h6
<h3>Tako zgleda naslov 3.</h3>
<hr />
<!-- To je komentar, ki ne bo prikazan v brskalniku. HTML kodo naredi bolj razumljivo. -->
<h1>VAJA 4</h1>
<p>To je<br>prelom vrstice. </p>
<h1>VAJA 5</h1>
<p><b> To je krepak tekst.</b> <big>To je velik tekst.</big> <i>To je ležeč tekst.</i> <small>To je majhen tekst.</small> To je <sub>podpisano</sub> besedilo. To je <sup>nadpisano</sup> besedilo.</ p>
<h1>VAJA 6</h1>
<p>Besedilu se lahko doliči <font size="5"> velokost</font>, <font face="calibri">vrsto pisave</font> in <font color="deepskyblue">barvo</font>.</p>
<h1>VAJA 7</h1>
<p style="background-color:red">Besedilu daš lahko barvo ozadja.</p>
<p>Besedilo lahko določiš tudi pozicijo: <br><p align="left">levo</p></br><br><p align="center">na sredino</p></br><br><p align="right">desno</p></br></p>
<h1>VAJA 8</h1>
<p>V besedilo lahko dodajaš tudi povezave. Primer: za ogled spletne strani FIŠa klikni <a href="http://www.fis.unm.si/si/">tukaj</a>.</p>
<h1>VAJA 9</h1>
<p>V svoj dokument lahko dodajaš tudi fotografije. Primer<img src="http://static-1.mojvideo.com/foto2072-9668-36709/slika.jpg" alt="kuža" />
</p>
<h1>VAJA 10</h1>
<p>V dokument pa lahko dodajaš tudi tabele.</p>
<table border>
<tr>
<th>šport</th>
<th>država</th>
<th>sadje</th>
<th>glasbila</th>
<th>zelenjava</th>
<tr>
<td>odbojka</td>
<td>Slovenija</td>
<td>ananas</td>
<td>trobenta</td>
<td>kumara</td>
<tr>
<td>nogomet</td>
<td>Španija</td>
<td>banana</td>
<td>klarinet</td>
<td>paprika</td>
<tr>
<td>hokej</td>
<td>Portugalska</td>
<td>kivi</td>
<td>harmonika</td>
<td>zelje</td>
<tr>
<td>rokomet</td>
<td>Francija</td>
<td>češnja</td>
<td>klavir</td>
<td>čebula</td>
<tr>
<td>tenis</td>
<td>Danska</td>
<td>jabolko</td>
<td>bobni</td>
<td>peteršilj</td>
<tr>
<td>smučarski skoki</td>
<td>Norveška</td>
<td>hruška</td>
<td>kitara</td>
<td>paradižnik</td>
</table>
</body>
</html>
VIRI:
http://www.w3schools.com/html/html_elements.asp
VAJA 1
To je odstavek.To je link na spletno stran Fakultete za informacijske študije.
To je ukaz za novo vrstico.
VAJA 2
Atributi so dodatne informacije o HTML elementih. To so povezave na spletne strani.VAJA 3
Naslovi so zelo pomembni. Označeni so od h1 do h6Tako zgleda naslov 3.
VAJA 4
To jeprelom vrstice.
VAJA 5
To je krepak tekst. To je velik tekst. To je ležeč tekst. To je majhen tekst. To je podpisano besedilo. To je nadpisano besedilo.VAJA 6
Besedilu se lahko doliči velokost, vrsto pisave in barvo.VAJA 7
Besedilu daš lahko barvo ozadja.
Besedilo lahko določiš tudi pozicijo:
levo
na sredino
desno
VAJA 8
V besedilo lahko dodajaš tudi povezave. Primer: za ogled spletne strani FIŠa klikni tukaj.VAJA 9
V svoj dokument lahko dodajaš tudi fotografije. Primer
VAJA 10
V dokument pa lahko dodajaš tudi tabele.| šport | država | sadje | glasbila | zelenjava |
|---|---|---|---|---|
| odbojka | Slovenija | ananas | trobenta | kumara |
| nogomet | Španija | banana | klarinet | paprika |
| hokej | Portugalska | kivi | harmonika | zelje |
| rokomet | Francija | češnja | klavir | čebula |
| tenis | Danska | jabolko | bobni | peteršilj |
| smučarski skoki | Norveška | hruška | kitara | paradižnik |
zgleda v HTML jeziku takole:
<html>
<body>
<h1>VAJA 1</h1>
<p>To je odstavek.</p>
<a href="http://www.fis.unm.si/si/">To je link na spletno stran Fakultete za informacijske študije.</a><br>To je ukaz za novo vrstico.</br>
<h1>VAJA 2</h1>
<p>Atributi so dodatne informacije o HTML elementih. To so povezave na <a href="http://www.w3schools.com/html/html_attributes.asp">spletne strani</a>. </p>
<h1>VAJA 3</h1>
<p>Naslovi so zelo pomembni. Označeni so od h1 do h6
<h3>Tako zgleda naslov 3.</h3>
<hr />
<!-- To je komentar, ki ne bo prikazan v brskalniku. HTML kodo naredi bolj razumljivo. -->
<h1>VAJA 4</h1>
<p>To je<br>prelom vrstice. </p>
<h1>VAJA 5</h1>
<p><b> To je krepak tekst.</b> <big>To je velik tekst.</big> <i>To je ležeč tekst.</i> <small>To je majhen tekst.</small> To je <sub>podpisano</sub> besedilo. To je <sup>nadpisano</sup> besedilo.</ p>
<h1>VAJA 6</h1>
<p>Besedilu se lahko doliči <font size="5"> velokost</font>, <font face="calibri">vrsto pisave</font> in <font color="deepskyblue">barvo</font>.</p>
<h1>VAJA 7</h1>
<p style="background-color:red">Besedilu daš lahko barvo ozadja.</p>
<p>Besedilo lahko določiš tudi pozicijo: <br><p align="left">levo</p></br><br><p align="center">na sredino</p></br><br><p align="right">desno</p></br></p>
<h1>VAJA 8</h1>
<p>V besedilo lahko dodajaš tudi povezave. Primer: za ogled spletne strani FIŠa klikni <a href="http://www.fis.unm.si/si/">tukaj</a>.</p>
<h1>VAJA 9</h1>
<p>V svoj dokument lahko dodajaš tudi fotografije. Primer<img src="http://static-1.mojvideo.com/foto2072-9668-36709/slika.jpg" alt="kuža" />
</p>
<h1>VAJA 10</h1>
<p>V dokument pa lahko dodajaš tudi tabele.</p>
<table border>
<tr>
<th>šport</th>
<th>država</th>
<th>sadje</th>
<th>glasbila</th>
<th>zelenjava</th>
<tr>
<td>odbojka</td>
<td>Slovenija</td>
<td>ananas</td>
<td>trobenta</td>
<td>kumara</td>
<tr>
<td>nogomet</td>
<td>Španija</td>
<td>banana</td>
<td>klarinet</td>
<td>paprika</td>
<tr>
<td>hokej</td>
<td>Portugalska</td>
<td>kivi</td>
<td>harmonika</td>
<td>zelje</td>
<tr>
<td>rokomet</td>
<td>Francija</td>
<td>češnja</td>
<td>klavir</td>
<td>čebula</td>
<tr>
<td>tenis</td>
<td>Danska</td>
<td>jabolko</td>
<td>bobni</td>
<td>peteršilj</td>
<tr>
<td>smučarski skoki</td>
<td>Norveška</td>
<td>hruška</td>
<td>kitara</td>
<td>paradižnik</td>
</table>
</body>
</html>
VIRI:
http://www.w3schools.com/html/html_elements.asp
Internet, Splet
INTERNET
Ali medmrežje računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Internet je javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za uporabnike.
Nastanek seže v leto 1969, ko je začelo delovati kot ARPANET. Razvit je bil sklad protokolov IP in TCP. Podatkovno omrežje, zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. 1. januarja 1983 je ARPANET spremenil svoje jedro omrežnih protokolov iz NCP (Omrežni kontrolni program (Network Control Program)) v TCP/IP, kar je dejanski začetek interneta, ki ga poznamo danes.
SPLET - WWW - WORLD WIDE WEB
Svetovni splet ali z angleško kratico "www" je porazdeljen hipertestni ( nadbesedilni ) sistem, ki deluje v medmrežju. To je porazdeljen hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju. Delovanje spleta sloni na treh standardih: URL(določa za vsak dokument v spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo), HTTP(določa način, kako se sporazumevata spletni strežnik in brskalnik) in HTML(določa skladnjo označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik ipd., predvsem pa povezav na druge dokumente) v besedilu).
Začetki spleta segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee (izumil je protokol HTTP in postavil prvi spletni strežnik. 25. decembra 1990 je s pomočjo sodelavcev pri CERNu vzpostavil prvo HTTP povezavo med odjemalcem in strežnikom preko interneta, zaradi česar je prepoznan kot izumitelj svetovnega spleta.) in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedrske raziskave CERN razvila sistem ENQUIRE (angleška kratica za »Enquire Within Upon Everything«)
SESTAVA INTERNETNEGA PROTOKOLA TCP/IP
TCP/IP (ang.: TCP »Transmission Control Protocol«, protokol za nadzor prenosa, ter IP »Internet Protocol«, internetni protokol) je množica protokolov, ki izvaja protokolski sklad, preko katerega teče internet. Največ omrežnega prometa poteka preko protokola TCP. Sporočila preko protokola TCP se zaradi vzpostavljene povezave med odjemalcem in servisom prenašajo zanesljivo v obe smeri, so brez napak, podvojevanja in v pravem vrstnem redu.
Medtem ko IP skrbi za dejansko dobavo paketov, TCP sledi posameznim paketom, da je komunikacija (npr. zahteva spletno stran datoteke) razdeljena na in, ko so vsi paketi prišli na cilj, jih ponovno zbere za obnovo celotnega dokumenta. TCP je usmerjeno-povezan protokol, kar pomeni, da je vzpostavljena povezava med dvema končnima točkama in tako ostane, dokler se podatki uspešno izmenjujejo med komunikacijskimi aplikacijami.
SESTAVA ISO/OSI MODELA
OSI model predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak izmed slojev opravlja določeno nalogo. Vsi sloji skupaj pa delujejo kot celota. Sestavljen je iz sedmih plasti, pri katerih so določene posamezne omrežne funkcije. Ta model so razvili leta 1984 in velja za osnovni arhitekturni model za komunikacijo med računalniki. Model OSI je sistematičen in konceptualno zasnovan, vendar je le referenčni model, ki v celoti ni nikoli zaživel.
Plasti:
SHEMA IN SESTAVA IP ŠTEVILKE
IP številka je unikatna številka, s katero se vsak računalnik izkazuje v internetnem omrežju. Računalnik jo mora nujno imeti za dostop do interneta. Ob prijavi jo računalniku strežnik dodeli samodejno. Dodeljevanje IP naslovov v globalnem merilu in njihovo namembnost nadzira organizacija IANA, ki preko petih pooblaščenih organizacij skrbi za dodeljevanje IP naslovov po posameznih regijah.
IP naslov je 32-bitno število, zapisano s štirimi osembitnimi vrednostimi v desetiški obliki, ločenimi s piko, na primer 89.135.52.184, vsako število pa ima lahko vrednost od 0 do 255. Vsako od štirih števil pomeni celo skupino omrežij ali računalnikov v nekem omrežju, katera od štirih števil pomenijo omrežja in katera računalnike, pa je odvisno od tipa, razreda, IP naslovov.
Poznamo 5 razredov IP števil: A, B, C, D, E. odvisni so od velikosti omrežja, ki ga morajo opisovati.
V razredu A imamo na voljo :
Ali medmrežje računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Internet je javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za uporabnike.
Nastanek seže v leto 1969, ko je začelo delovati kot ARPANET. Razvit je bil sklad protokolov IP in TCP. Podatkovno omrežje, zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. 1. januarja 1983 je ARPANET spremenil svoje jedro omrežnih protokolov iz NCP (Omrežni kontrolni program (Network Control Program)) v TCP/IP, kar je dejanski začetek interneta, ki ga poznamo danes.
SPLET - WWW - WORLD WIDE WEB
Svetovni splet ali z angleško kratico "www" je porazdeljen hipertestni ( nadbesedilni ) sistem, ki deluje v medmrežju. To je porazdeljen hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju. Delovanje spleta sloni na treh standardih: URL(določa za vsak dokument v spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo), HTTP(določa način, kako se sporazumevata spletni strežnik in brskalnik) in HTML(določa skladnjo označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik ipd., predvsem pa povezav na druge dokumente) v besedilu).
Začetki spleta segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee (izumil je protokol HTTP in postavil prvi spletni strežnik. 25. decembra 1990 je s pomočjo sodelavcev pri CERNu vzpostavil prvo HTTP povezavo med odjemalcem in strežnikom preko interneta, zaradi česar je prepoznan kot izumitelj svetovnega spleta.) in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedrske raziskave CERN razvila sistem ENQUIRE (angleška kratica za »Enquire Within Upon Everything«)
SESTAVA INTERNETNEGA PROTOKOLA TCP/IP
TCP/IP (ang.: TCP »Transmission Control Protocol«, protokol za nadzor prenosa, ter IP »Internet Protocol«, internetni protokol) je množica protokolov, ki izvaja protokolski sklad, preko katerega teče internet. Največ omrežnega prometa poteka preko protokola TCP. Sporočila preko protokola TCP se zaradi vzpostavljene povezave med odjemalcem in servisom prenašajo zanesljivo v obe smeri, so brez napak, podvojevanja in v pravem vrstnem redu.
Medtem ko IP skrbi za dejansko dobavo paketov, TCP sledi posameznim paketom, da je komunikacija (npr. zahteva spletno stran datoteke) razdeljena na in, ko so vsi paketi prišli na cilj, jih ponovno zbere za obnovo celotnega dokumenta. TCP je usmerjeno-povezan protokol, kar pomeni, da je vzpostavljena povezava med dvema končnima točkama in tako ostane, dokler se podatki uspešno izmenjujejo med komunikacijskimi aplikacijami.
SESTAVA ISO/OSI MODELA
OSI model predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak izmed slojev opravlja določeno nalogo. Vsi sloji skupaj pa delujejo kot celota. Sestavljen je iz sedmih plasti, pri katerih so določene posamezne omrežne funkcije. Ta model so razvili leta 1984 in velja za osnovni arhitekturni model za komunikacijo med računalniki. Model OSI je sistematičen in konceptualno zasnovan, vendar je le referenčni model, ki v celoti ni nikoli zaživel.
Plasti:
- APLIKACIJSKA PLAST je vmesnik med OSI modelom ter uporabnikom. Znotraj tega se nahajajo definirani protokoli za elektronsko pošto, internet, prenašanje datotek Ta protokol je odgovoren za prepoznavo sogovornika in sinhronizacijo komunikacije.
- PREDSTAVITVENA PLAST zagotavlja kodiranje na različne načine, pa tudi sisteme pretvorb za aplikacijsko plast. Podatke, poslane po omrežju, pretvarja iz ene v drugo obliko, določa pa tudi sintakso, transformacijo in formiranje podatkov.
- SEJNA PLAST ima funkcijo nadziranja komunikacije med računalniki. Vzpostavlja ter prekinja komunikacijo med lokalnim in oddaljenim računalnikom. Določa tudi vrsto komunikacije, ki je lahko enosmerna ali pa dvosmerna.
- TRANSPORTNA PLAST določa način prenosa, kar pomeni da dolga sporočila razbije na manjše dele. Ima tudi funkcijo odkrivanja in odpravljanja napak.
- OMREŽNA PLAST vzpostavlja, vzdržuje in prekinja povezavo med uporabniki. Skrbi za preklapljanje paketov, sporočil ter izbira njihovo pot.
- POVEZOVALNA PLAST določa enote sporočila , kontrola pretoka in način ugotavljanja napak.
- FIZIČNA PLAST predpisuje medij preko katerega se podatki prenašajo. Določa nivo signala, hitrost prenosa, način zapisa podatkov.
Protokoli, ki jih uporabljam pri svojem delu na spletu: POP3, http, DNS.
SHEMA IN SESTAVA IP ŠTEVILKE
IP številka je unikatna številka, s katero se vsak računalnik izkazuje v internetnem omrežju. Računalnik jo mora nujno imeti za dostop do interneta. Ob prijavi jo računalniku strežnik dodeli samodejno. Dodeljevanje IP naslovov v globalnem merilu in njihovo namembnost nadzira organizacija IANA, ki preko petih pooblaščenih organizacij skrbi za dodeljevanje IP naslovov po posameznih regijah.
IP naslov je 32-bitno število, zapisano s štirimi osembitnimi vrednostimi v desetiški obliki, ločenimi s piko, na primer 89.135.52.184, vsako število pa ima lahko vrednost od 0 do 255. Vsako od štirih števil pomeni celo skupino omrežij ali računalnikov v nekem omrežju, katera od štirih števil pomenijo omrežja in katera računalnike, pa je odvisno od tipa, razreda, IP naslovov.
Poznamo 5 razredov IP števil: A, B, C, D, E. odvisni so od velikosti omrežja, ki ga morajo opisovati.
V razredu A imamo na voljo :
- tri mesta za definiranje IP naslovov računalnikov (256 * 256 * 256 različnih računalnikov),
- eno mesto za definiranje IP naslovov omrežij(256 različnih omrežij).
V razredu C imamo na voljo:
- eno mesto za definiranje IP naslovov računalnikov(256 različnih računalnikov),
- tri mesta za definiranje IP naslovov omrežij(256 * 256 * 256 različnih omrežij).
VIRI:
LibreOffice
KODNA TABELA
Črke in drugi znaki so v računalniku predstavljeni s pomočjo tabele, imenovane kodna tabela ali kodni razpored , ki povezuje grafično predstavitev nekega znaka z njegovim binarnim zapisom. Tako znaku za veliko črko A pri nekaterih kodnih tabelah ustreza desetiško število 65. Kot je v računalništvu navada, moramo biti pazljivi in se prepirati, v katerem številskem sistemu je navedeno število: razen desetiškega sistema se uporabljata se osmiški in šestnajstiški ter v izpisih redko dvojiški.
Načini, kako slovenske znake predstaviti v računalniku, se močno razlikujejo, kar je tudi vzrok za mnoge težave s prenosljivostjo besedil. V uporabi je veliko število različnih kodnih tabel.
Kodne tabele so enozložne (enobytne) ali večzložne (večbytne) glede na to, kako je največ dolg zapis enega znaka. Enozložne (enobytne) tabele se nadalje delijo na sedembitne, kjer znaku sme pripasti največ desetiška številka 127, in na osembitne, ki vključujejo tudi znake med vključno mestoma 128 in 256.
LASTNOSTI PISARNIŠKE ZBIRKE LibreOffice
CALC je program za preglednice. Začetniki ga spoznavajo kot intuitivnega in enostavnega za učenje.
Formule v naravnem jeziku omogočajo ustvarjanje formul z besedami (npr. "prodaja – stroški" oz. "sales - cost").
Gumb za pametno vsoto samodejno vstavi funkcijo vsote ali vmesne vsote, odvisno od konteksta.
Čarovniki nas vodijo skozi izbiro in uporabo obširnega nabora naprednih funkcij za preglednice ali pa prenos predloge z našega skladišča razširitev za instant preglednične rešitve.
S Slogi in oblikovanjem lahko na enostaven način uporabimo možnosti prilagodljivega oblikovanja celic, vključno s prostim sukanjem vsebine, predlogami, ozadji, robovi in še mnogo drugega. Zahvaljujoč predlogam z vgrajenimi funkcijami, ki nam omogočajo osredotočanje na svoje resnično delo, lahko postanemo sam svoj izvedenec za preglednice.
Upravitelj scenarijev omogoča analizo "kaj če ..." s pritiskom na gumb - npr. primerjamo donosnost glede na višje / srednje / nižje napovedi prodaje.
Komponenta reševalca omogoča reševanje problemov optimizacije, kjer potrebno optimalno vrednost določene celice v preglednici potrebno izračunati glede na omejitve, podane v drugih celicah.
Vzpodbujamo soavtorstvo pri preglednicah s podporo več uporabnikom v programu CALC. Če preglednico postavimo v skupno rabo z drugimi uporabniki, ti enostavno dodajajo svoje podatke preglednici. Lastnik preglednice lahko nato enostavno nove podatke integrira z le nekaj kliki. Ta funkcija sodelovanja pomaga pri izogibanju sporom pri urejanju.
PREDSTAVITEV V LibreOffice Impress
VIRI:
http://sers.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/omrezja/52_predstavtitveni/03_tabele.html
http://sl.wikipedia.org/wiki/LibreOffice
http://sl.libreoffice.org/pisarniski-paket/calc/
Črke in drugi znaki so v računalniku predstavljeni s pomočjo tabele, imenovane kodna tabela ali kodni razpored , ki povezuje grafično predstavitev nekega znaka z njegovim binarnim zapisom. Tako znaku za veliko črko A pri nekaterih kodnih tabelah ustreza desetiško število 65. Kot je v računalništvu navada, moramo biti pazljivi in se prepirati, v katerem številskem sistemu je navedeno število: razen desetiškega sistema se uporabljata se osmiški in šestnajstiški ter v izpisih redko dvojiški.
Načini, kako slovenske znake predstaviti v računalniku, se močno razlikujejo, kar je tudi vzrok za mnoge težave s prenosljivostjo besedil. V uporabi je veliko število različnih kodnih tabel.
Kodne tabele so enozložne (enobytne) ali večzložne (večbytne) glede na to, kako je največ dolg zapis enega znaka. Enozložne (enobytne) tabele se nadalje delijo na sedembitne, kjer znaku sme pripasti največ desetiška številka 127, in na osembitne, ki vključujejo tudi znake med vključno mestoma 128 in 256.
LASTNOSTI PISARNIŠKE ZBIRKE LibreOffice
- je brezplačna in odprto kodna pisarniška zbirka
- nima jezikovnih ovir - je na voljo v številnih jezikih
- ponuja šest s funkcionalnostjo bogatih programov za vse vaše potrebe po izdelavi dokumentov in obdelavi podatkov: Writer, Calc, Impress, Draw, Math in Base
- enostaven za namestitev in uporabo
- zna brati in pisati zapise programov Microsoft Office, kot tudi izvažati v zapisu PDF
- je tudi prilagodljiv, saj ga lahko enostavno razširimoz brezplačnimi dodatki, ki ustrezajo našim, navadam in potrebam
NAMEN IN ZMOŽNOSTI PROGRAMSKEGA PAKET CALCULATOR
CALC je program za preglednice. Začetniki ga spoznavajo kot intuitivnega in enostavnega za učenje.
Formule v naravnem jeziku omogočajo ustvarjanje formul z besedami (npr. "prodaja – stroški" oz. "sales - cost").
Gumb za pametno vsoto samodejno vstavi funkcijo vsote ali vmesne vsote, odvisno od konteksta.
Čarovniki nas vodijo skozi izbiro in uporabo obširnega nabora naprednih funkcij za preglednice ali pa prenos predloge z našega skladišča razširitev za instant preglednične rešitve.
S Slogi in oblikovanjem lahko na enostaven način uporabimo možnosti prilagodljivega oblikovanja celic, vključno s prostim sukanjem vsebine, predlogami, ozadji, robovi in še mnogo drugega. Zahvaljujoč predlogam z vgrajenimi funkcijami, ki nam omogočajo osredotočanje na svoje resnično delo, lahko postanemo sam svoj izvedenec za preglednice.
Upravitelj scenarijev omogoča analizo "kaj če ..." s pritiskom na gumb - npr. primerjamo donosnost glede na višje / srednje / nižje napovedi prodaje.
Komponenta reševalca omogoča reševanje problemov optimizacije, kjer potrebno optimalno vrednost določene celice v preglednici potrebno izračunati glede na omejitve, podane v drugih celicah.
Vzpodbujamo soavtorstvo pri preglednicah s podporo več uporabnikom v programu CALC. Če preglednico postavimo v skupno rabo z drugimi uporabniki, ti enostavno dodajajo svoje podatke preglednici. Lastnik preglednice lahko nato enostavno nove podatke integrira z le nekaj kliki. Ta funkcija sodelovanja pomaga pri izogibanju sporom pri urejanju.
PREDSTAVITEV V LibreOffice Impress
VIRI:
http://sers.s-sers.mb.edus.si/gradiva/w3/omrezja/52_predstavtitveni/03_tabele.html
http://sl.wikipedia.org/wiki/LibreOffice
http://sl.libreoffice.org/pisarniski-paket/calc/
Ubuntu; Linux
OSNOVNE FUNKCIJE V UBUNTU
- Hitrejše in varnejše brskanje po spletu z privzetim brskalnikom.
- Branje, pisanje in pošiljanje elektronske pošte z aplikacijo Mozilla Thunderbird.
- Obdelava besedil, podatkovnih baz, predstavitve, preglednice z LibreOffice aplikacijo.
- Organiziranje, dodajanje in delitev fotografij s Softwell.
- Iskanje in nalaganje aplikacij iz Ubuntu Software centra.
- Sposobnost upravljanja več diskov.
- Upravljanje do česa imajo uporabniki dostop in do česa ga nimajo.
NASTANEK LINUX SISTEMA
Začelo se je leta 1969 v podjetju AT&T Bell z Unix operacijskih sistemom. Izdali so ga leta 1971, napisan pa je bil v zbirnem jeziku, kar je bilo za tiste čase nekaj povsem normalnega.
Leta 1973 ga je Denis Ritchie prepisal v jeziku C. V
endar se podjetje AT&T nikakor ni znašlo v računalniškem svetu in je močno podražilo svoj operacijski sistem. To je pripeljalo do tega, da so se programerji odločili da ustvarijo popolni Unix podporni program, ki bo brezplačen.
Začel ga je pisati računalniški programer Richard Matthew Stallman in on je leta 1983 sam začel izdelovati GNU programe, ki so bili popolnoma brezplačni in preprosti za namestitev. Vendar je bilo veliko teh programov še vedno nestabilnih. Leta 1991 se je pojavil 21. letni študent Linus Torvalds in izdelal Linuxovo jedro, ki dandanes predstavlja osnovo Linux operacijskega sistema. Iznašel ga je, ko se je ukvarjal s predelavo MINIX 2.0 operacijskega sistema namenjenega izobraževanju v računalništvu.
DISTRIBUCIJE
- Debian – distribucija, ki predstavlja prosto programiranje
- Knoppix – bazira na Debianu
- Ubuntu- bazira na Debianu
- Gentoo – distribucija, ki uporablja visoko optimizirano in pogosto posodobljeno programsko opremo
ZGODOVINA DISTRIBUCIJE UBUNTU
Ubuntu je prosto dostopna distribucija Linuxa, ki temelji na distribuciji Debian GNU/Linux. Sponzorira jo družba Canonical Ltd, ki je v lasti Marka Shuttlewortha. Ime distribucije izvira iz južnoafriškega koncepta ubuntu, kar pomeni: “Človečnost za druge.” Od Debiana se razlikuje v tem, da nova različica izide vsakih 6 mesecev, podpora pa je na voljo vsaj še 18 mesecev po izidu. Namenjen je tako namizni rabi, kot strežnikom. Ubuntu je prvič izšel 20. oktobra 2004 (Ubuntu 4.10). Cilj ustvarjalcev je bil ponuditi sistem temelječ na Debianu, ki bi izhajal vsakih šest mesecev oz. približno mesec dni za novo različico namizja GNOME. Za razliko od nekaterih drugih na Debianu temelječih distribucij, je Ubuntu, tako kot Debian, ostal zvest načelu, da uporablja prosto programje kjerkoli je to možno.
DEFINICIJA DATOTEČNEGA SISTEMA
Je del operacijskega sistema, ki omogoča trajno shranjevanje podatkov, tudi potem, ko se izvajanje procesa zaključi. Podatki, s katerimi upravlja datotečni sistem, so združeni v uporabniško določene skupke podatkov, imenovane datoteke. Datotečni sistem mora vsebovati mehanizem za poimenovanje teh podatkov. Vsak datotečni sistem ima svoja pravila za poimenovanje datotek. Datoteke hranijo tako programe kot ostale podatke.
Dober datotečni sistem mora:
- biti lahek za uporabo in zmogljiv,
- učinkovito skrbeti za prenos informacij med glavnim pomnilnikom in diski,
- biti sposoben delati z zelo različnimi velikostmi datotek.
VIRI:
Digitalni računalnik
MATIČNA PLOŠČA
To je osnovno tiskano vezje v računalniku. Na matično ploščo se ustavijo oz. priključijo vse ostale komponente kot so procesor, pomnilnik, razširitvene kartice in zunanji pomnilnik. Vsebuje pa tudi priključke za vse ostale vmesnike ( miška, USB, tiskalnik,…)
Primer: MSI K8N Neo4 Platinum
POMNILNIK
Je eden najpomembnejših delov računalnika. Njegova naloga pa je hranjenje podatkov. Tu so shranjeni podatki in ukazi od vseh aplikacij, ki se v danem trenutku izvajajo v računalniku. Pomnilnik je skupek zlogov, kateri so zaporedno naslovljeni.
Bralno-pisni pomnilnik (RAM) se v računalniških sistemih uporablja za začasno shranjevanje delov operacijskega sistema, programov, ki se trenutno izvajajo.
Bralni pomnilnik (ROM) ima dve značilnosti. Prva je ta, da lahko njihovo vsebino le beremo, druga pa da se vpisna informacija zadrži v pomnilniku tudi po izklopu napajanja.
Primer: 512MB 400MHz Transcend
PROCESOR (centralno procesna enota)
To je osrednji del računalnika, ki skrbi za izračunavanje in obdelavo podatkov (dvojiških števil), ter nadzor in upravljanje drugih enot. Procesorji se načeloma delijo po številu tranzistorjev, jeder, nit, podnožju in velikosti pomnilnika. Jedro je računski del procesorja, narejen iz silicija in je glavni krivec za proizvodnjo toplote (poleg tranzistorjev). Nekateri procesorji pa imajo poleg procesorskega jedra še grafično, ki je namenjeno računanju grafike. Nit je proces, ki ga procesor opravlja, če je procesor večniten, to pomeni da lahko opravlja več procesov naenkrat in je s tem hitrejši. Podnožje je tip povezave z matično ploščo v obliko nožic (med glavnimi so LGA 775, LGA 1156, LGA 1366, AM2+, AM3). Pomnilnik v procesorju je namenjen začasnem shranjevanju podatkov, torej več kot je bolje je.
Primer: AMD Athlon 64 3200+ Venice jedro
VODILA
Vodilo je povezava za prenos podatkov med tremi ali več napravami. Slabost vodila je da lahko oddaja le ena naprava naenkrat. Po vodilih prihaja do izmenjave podatkov (in ukazov) med centralno procesno enoto računalnika in njegovim pomnilnikom (pa tudi drugimi napravami). Poznamo zelo hitra – lokalna vodila, namenjena predvsem komunikaciji med CPE in pomnilnikom, pa tudi nekoliko počasnejša zunanja vodila, namenjena komunikaciji s perifernimi napravami.
VHODNO/IZHODNE ENOTE
Te enote omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem. Naloga vhodnih naprav je, da informacijo posredujejo računalniku v njemu razumljivi obliki, naloga izhodnih naprav pa , da izhodno informacijo predstavijo v človeku razumljivi obliki.
VRATA (ang. PORT)
To je specifično mesto za fizični priklop na druga napravo.
- KONFIGURACIJA MOJEGA OSEBNEGA RAČUNALNIK
PROCESOR: Intel B800 (1,5 GHz, 2 MB)
POMNILNIK: 4 GB DDR3 1333 MHz
GRAFIČNA KARTICA: Intel HD 3000
TRDI DISK: 500 GB 5400 obr/min
OPERACIJSKI SISTEM: Microsoft Windows 7 Home Premium 64bit
- SHEMA MOJEGA OSEBNEGA RAČUNALNIKA
VON NEUMANNOVA ARHITEKTURA
Po Von Neumannu je vsak računalnik sestavljen iz treh osnovnih delov. To so CPE, glavni pomnilnik (vpisovalno bralni pomnilnik) in vzhodno/izhodni sistem. Centralna procesna enota bere podatke iz pomnilnika, jih obdeluje, nato pa vrača nazaj v pomnilnik. Zgrajena mora biti iz aritmetično logične enote (izvajala bo operacije računanja), krmilne enote (razumela bo ukaze iz pomnilnika in upravljala z delovanjem računalnika). Von Neumann je predpostavil, da naj bo vsak računalnik zasnovan na osnovi dvojiškega sistema à zaradi električne realizacije računalnika.
CENTRALNO PROCESNA ENOTA
V njej se izvajajo vse računalniške operacije: izvajajo se programi, obdelujejo se podatki, kontrolira se izvajanje vhodno/izhodnih enot.
Osnovni enoti sta aritmetično-logična enota (ALE) in kontrolna enota in sta nujno potrebni pri izvedbi vsakega ukaza. V ALE poteka dejanska obdelava podatkov, kontrolna enota nadzira pretok med CPE in RAM-om, skrbi za prevzemanje ukazov in aktiviranje ustreznih operacij.
REGISTRI
V CPE obstajajo registri dveh vrst, to so programsko nedostopni (potrebni za realizacijo delovanja) in programsko dostopni (niso nujno potrebni). Registri so pravzaprav majhen pomnilnik, ki ga programer uporablja pri reševanju problemov. Dostop do teh je hitrejši kot dostop do glavnega pomnilnika.
Vrste pomnilnikov, ki sem jih zasledila v Von Neumannovi arhitekturi: ROM, RAM, register, sistemski pomnilnik (glavni pomnilnik).
VIRI:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Mati%C4%8Dna_plo%C5%A1%C4%8Da
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomnilnik
http://sl.wikipedia.org/wiki/Procesor
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vodilo
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrata_(ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo)
http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/vzdrzevanje_strojne/04_zgradba_racunalnika/02_datoteka.html
Peter Šuhel, Alois Paulin, Peter Šuhel ml.: Uvod v informatiko, Ljubljana, Novo mesto, Nova Gorica, 2011
Naročite se na:
Objave (Atom)