Ali medmrežje računalniško omrežje, ki povezuje več omrežij. Internet je javno razpoložljiv mednarodno povezan sistem računalnikov skupaj z informacijami in uslugami za uporabnike.
Nastanek seže v leto 1969, ko je začelo delovati kot ARPANET. Razvit je bil sklad protokolov IP in TCP. Podatkovno omrežje, zasnovano na tem protokolnem skladu, naj bi služilo povezavi oddaljenih raziskovalnih institucij s superračunalniki za potrebe raziskav, ki jih je naročalo ameriško obrambno ministrstvo. 1. januarja 1983 je ARPANET spremenil svoje jedro omrežnih protokolov iz NCP (Omrežni kontrolni program (Network Control Program)) v TCP/IP, kar je dejanski začetek interneta, ki ga poznamo danes.
SPLET - WWW - WORLD WIDE WEB
Svetovni splet ali z angleško kratico "www" je porazdeljen hipertestni ( nadbesedilni ) sistem, ki deluje v medmrežju. To je porazdeljen hipertekstni sistem, ki deluje v medmrežju. Delovanje spleta sloni na treh standardih: URL(določa za vsak dokument v spletu enolični »naslov«, na katerem ga lahko najdemo), HTTP(določa način, kako se sporazumevata spletni strežnik in brskalnik) in HTML(določa skladnjo označevanja metabesedilnih elementov (naslovov, slik ipd., predvsem pa povezav na druge dokumente) v besedilu).
Začetki spleta segajo v leto 1989, ko sta Tim Berners-Lee (izumil je protokol HTTP in postavil prvi spletni strežnik. 25. decembra 1990 je s pomočjo sodelavcev pri CERNu vzpostavil prvo HTTP povezavo med odjemalcem in strežnikom preko interneta, zaradi česar je prepoznan kot izumitelj svetovnega spleta.) in Robert Cailliau v Evropskem središču za jedrske raziskave CERN razvila sistem ENQUIRE (angleška kratica za »Enquire Within Upon Everything«)
SESTAVA INTERNETNEGA PROTOKOLA TCP/IP
TCP/IP (ang.: TCP »Transmission Control Protocol«, protokol za nadzor prenosa, ter IP »Internet Protocol«, internetni protokol) je množica protokolov, ki izvaja protokolski sklad, preko katerega teče internet. Največ omrežnega prometa poteka preko protokola TCP. Sporočila preko protokola TCP se zaradi vzpostavljene povezave med odjemalcem in servisom prenašajo zanesljivo v obe smeri, so brez napak, podvojevanja in v pravem vrstnem redu.
Medtem ko IP skrbi za dejansko dobavo paketov, TCP sledi posameznim paketom, da je komunikacija (npr. zahteva spletno stran datoteke) razdeljena na in, ko so vsi paketi prišli na cilj, jih ponovno zbere za obnovo celotnega dokumenta. TCP je usmerjeno-povezan protokol, kar pomeni, da je vzpostavljena povezava med dvema končnima točkama in tako ostane, dokler se podatki uspešno izmenjujejo med komunikacijskimi aplikacijami.
SESTAVA ISO/OSI MODELA
OSI model predstavlja modulirano zgradbo protokolov, kjer vsak izmed slojev opravlja določeno nalogo. Vsi sloji skupaj pa delujejo kot celota. Sestavljen je iz sedmih plasti, pri katerih so določene posamezne omrežne funkcije. Ta model so razvili leta 1984 in velja za osnovni arhitekturni model za komunikacijo med računalniki. Model OSI je sistematičen in konceptualno zasnovan, vendar je le referenčni model, ki v celoti ni nikoli zaživel.
Plasti:
- APLIKACIJSKA PLAST je vmesnik med OSI modelom ter uporabnikom. Znotraj tega se nahajajo definirani protokoli za elektronsko pošto, internet, prenašanje datotek Ta protokol je odgovoren za prepoznavo sogovornika in sinhronizacijo komunikacije.
- PREDSTAVITVENA PLAST zagotavlja kodiranje na različne načine, pa tudi sisteme pretvorb za aplikacijsko plast. Podatke, poslane po omrežju, pretvarja iz ene v drugo obliko, določa pa tudi sintakso, transformacijo in formiranje podatkov.
- SEJNA PLAST ima funkcijo nadziranja komunikacije med računalniki. Vzpostavlja ter prekinja komunikacijo med lokalnim in oddaljenim računalnikom. Določa tudi vrsto komunikacije, ki je lahko enosmerna ali pa dvosmerna.
- TRANSPORTNA PLAST določa način prenosa, kar pomeni da dolga sporočila razbije na manjše dele. Ima tudi funkcijo odkrivanja in odpravljanja napak.
- OMREŽNA PLAST vzpostavlja, vzdržuje in prekinja povezavo med uporabniki. Skrbi za preklapljanje paketov, sporočil ter izbira njihovo pot.
- POVEZOVALNA PLAST določa enote sporočila , kontrola pretoka in način ugotavljanja napak.
- FIZIČNA PLAST predpisuje medij preko katerega se podatki prenašajo. Določa nivo signala, hitrost prenosa, način zapisa podatkov.
Protokoli, ki jih uporabljam pri svojem delu na spletu: POP3, http, DNS.
SHEMA IN SESTAVA IP ŠTEVILKE
IP številka je unikatna številka, s katero se vsak računalnik izkazuje v internetnem omrežju. Računalnik jo mora nujno imeti za dostop do interneta. Ob prijavi jo računalniku strežnik dodeli samodejno. Dodeljevanje IP naslovov v globalnem merilu in njihovo namembnost nadzira organizacija IANA, ki preko petih pooblaščenih organizacij skrbi za dodeljevanje IP naslovov po posameznih regijah.
IP naslov je 32-bitno število, zapisano s štirimi osembitnimi vrednostimi v desetiški obliki, ločenimi s piko, na primer 89.135.52.184, vsako število pa ima lahko vrednost od 0 do 255. Vsako od štirih števil pomeni celo skupino omrežij ali računalnikov v nekem omrežju, katera od štirih števil pomenijo omrežja in katera računalnike, pa je odvisno od tipa, razreda, IP naslovov.
Poznamo 5 razredov IP števil: A, B, C, D, E. odvisni so od velikosti omrežja, ki ga morajo opisovati.
V razredu A imamo na voljo :
- tri mesta za definiranje IP naslovov računalnikov (256 * 256 * 256 različnih računalnikov),
- eno mesto za definiranje IP naslovov omrežij(256 različnih omrežij).
V razredu C imamo na voljo:
- eno mesto za definiranje IP naslovov računalnikov(256 različnih računalnikov),
- tri mesta za definiranje IP naslovov omrežij(256 * 256 * 256 različnih omrežij).
VIRI:
Ni komentarjev:
Objavite komentar