MATIČNA PLOŠČA
To je osnovno tiskano vezje v računalniku. Na matično ploščo se ustavijo oz. priključijo vse ostale komponente kot so procesor, pomnilnik, razširitvene kartice in zunanji pomnilnik. Vsebuje pa tudi priključke za vse ostale vmesnike ( miška, USB, tiskalnik,…)
Primer: MSI K8N Neo4 Platinum
POMNILNIK
Je eden najpomembnejših delov računalnika. Njegova naloga pa je hranjenje podatkov. Tu so shranjeni podatki in ukazi od vseh aplikacij, ki se v danem trenutku izvajajo v računalniku. Pomnilnik je skupek zlogov, kateri so zaporedno naslovljeni.
Bralno-pisni pomnilnik (RAM) se v računalniških sistemih uporablja za začasno shranjevanje delov operacijskega sistema, programov, ki se trenutno izvajajo.
Bralni pomnilnik (ROM) ima dve značilnosti. Prva je ta, da lahko njihovo vsebino le beremo, druga pa da se vpisna informacija zadrži v pomnilniku tudi po izklopu napajanja.
Primer: 512MB 400MHz Transcend
PROCESOR (centralno procesna enota)
To je osrednji del računalnika, ki skrbi za izračunavanje in obdelavo podatkov (dvojiških števil), ter nadzor in upravljanje drugih enot. Procesorji se načeloma delijo po številu tranzistorjev, jeder, nit, podnožju in velikosti pomnilnika. Jedro je računski del procesorja, narejen iz silicija in je glavni krivec za proizvodnjo toplote (poleg tranzistorjev). Nekateri procesorji pa imajo poleg procesorskega jedra še grafično, ki je namenjeno računanju grafike. Nit je proces, ki ga procesor opravlja, če je procesor večniten, to pomeni da lahko opravlja več procesov naenkrat in je s tem hitrejši. Podnožje je tip povezave z matično ploščo v obliko nožic (med glavnimi so LGA 775, LGA 1156, LGA 1366, AM2+, AM3). Pomnilnik v procesorju je namenjen začasnem shranjevanju podatkov, torej več kot je bolje je.
Primer: AMD Athlon 64 3200+ Venice jedro
VODILA
Vodilo je povezava za prenos podatkov med tremi ali več napravami. Slabost vodila je da lahko oddaja le ena naprava naenkrat. Po vodilih prihaja do izmenjave podatkov (in ukazov) med centralno procesno enoto računalnika in njegovim pomnilnikom (pa tudi drugimi napravami). Poznamo zelo hitra – lokalna vodila, namenjena predvsem komunikaciji med CPE in pomnilnikom, pa tudi nekoliko počasnejša zunanja vodila, namenjena komunikaciji s perifernimi napravami.
VHODNO/IZHODNE ENOTE
Te enote omogočajo izmenjavo informacij med računalnikom in njegovim okoljem. Naloga vhodnih naprav je, da informacijo posredujejo računalniku v njemu razumljivi obliki, naloga izhodnih naprav pa , da izhodno informacijo predstavijo v človeku razumljivi obliki.
VRATA (ang. PORT)
To je specifično mesto za fizični priklop na druga napravo.
- KONFIGURACIJA MOJEGA OSEBNEGA RAČUNALNIK
PROCESOR: Intel B800 (1,5 GHz, 2 MB)
POMNILNIK: 4 GB DDR3 1333 MHz
GRAFIČNA KARTICA: Intel HD 3000
TRDI DISK: 500 GB 5400 obr/min
OPERACIJSKI SISTEM: Microsoft Windows 7 Home Premium 64bit
- SHEMA MOJEGA OSEBNEGA RAČUNALNIKA
VON NEUMANNOVA ARHITEKTURA
Po Von Neumannu je vsak računalnik sestavljen iz treh osnovnih delov. To so CPE, glavni pomnilnik (vpisovalno bralni pomnilnik) in vzhodno/izhodni sistem. Centralna procesna enota bere podatke iz pomnilnika, jih obdeluje, nato pa vrača nazaj v pomnilnik. Zgrajena mora biti iz aritmetično logične enote (izvajala bo operacije računanja), krmilne enote (razumela bo ukaze iz pomnilnika in upravljala z delovanjem računalnika). Von Neumann je predpostavil, da naj bo vsak računalnik zasnovan na osnovi dvojiškega sistema à zaradi električne realizacije računalnika.
CENTRALNO PROCESNA ENOTA
V njej se izvajajo vse računalniške operacije: izvajajo se programi, obdelujejo se podatki, kontrolira se izvajanje vhodno/izhodnih enot.
Osnovni enoti sta aritmetično-logična enota (ALE) in kontrolna enota in sta nujno potrebni pri izvedbi vsakega ukaza. V ALE poteka dejanska obdelava podatkov, kontrolna enota nadzira pretok med CPE in RAM-om, skrbi za prevzemanje ukazov in aktiviranje ustreznih operacij.
REGISTRI
V CPE obstajajo registri dveh vrst, to so programsko nedostopni (potrebni za realizacijo delovanja) in programsko dostopni (niso nujno potrebni). Registri so pravzaprav majhen pomnilnik, ki ga programer uporablja pri reševanju problemov. Dostop do teh je hitrejši kot dostop do glavnega pomnilnika.
Vrste pomnilnikov, ki sem jih zasledila v Von Neumannovi arhitekturi: ROM, RAM, register, sistemski pomnilnik (glavni pomnilnik).
VIRI:
http://sl.wikipedia.org/wiki/Mati%C4%8Dna_plo%C5%A1%C4%8Da
http://sl.wikipedia.org/wiki/Pomnilnik
http://sl.wikipedia.org/wiki/Procesor
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vodilo
http://sl.wikipedia.org/wiki/Vrata_(ra%C4%8Dunalni%C5%A1tvo)
http://www.s-sers.mb.edus.si/gradiva/rac/moduli/vzdrzevanje_strojne/04_zgradba_racunalnika/02_datoteka.html
Peter Šuhel, Alois Paulin, Peter Šuhel ml.: Uvod v informatiko, Ljubljana, Novo mesto, Nova Gorica, 2011
Ni komentarjev:
Objavite komentar